ODBOR 2014 -" nergači" , ki se zbirajo pred stavbo Sodišča v Ljubljani na protestnih shodih, bodo v splošno dobro vseh državljanov kaj dosegli, ko se bo sistemu zalomilo na nepravem koncu, kar bo seveda nedvomno za vse večja katastrofa, kot če bi se njihov glas še pravočasno upošteval.
Vendar se imam za pristaša čistih računov in nepristranosti pri delitvi pravic in bi rad, da se pri tisti muzi, ki z zavezanimi očmi drži v rokah "vago" čimprej preveri tesnost prevez, saj so vsaj na Primorskem že stoletje zrahljane. Napetosti so se še vedno sproščale v skupno škodo.
V času fašizma si je oblast (in pomagala ji je seveda sodna), na vsaki pomembnejši javni listini privoščila slavospev v čast Kralju, Bogu in Naciji in celo zaznamovala letnico fašistične ere ( ere fascista ). Glava prodajne pogodbe je iz leta 1940, ko je Pertossi prevzel solastniške deleže in postal edini lastnik hiše v Komnu, ki sta jo potem 47. kupila zakonca Kokoravec. Uspel je fašistični sistem ob vsej samohvali tako vzdržati manj kot četrt stoletja. Potem je krvava vojna obrnila list.
Oče si je v času mojega otroštva večkrat privoščil svojega strica Angela: češ, bodite tiho, zapravili ste Staro Avstrijo. Enega bratov moje none lahko pokažem. Za prvo vojno je bil verjetno premlad in tako dočakal vpoklic v Italijansko vojsko. Izgleda, da je sliko poslal bratoma v Argentino, saj se je vrnila od tam. Vsaka domačija je takrat imela v kleti vino in stališča do oblasti so bila tako vsaj na domačem dvorišču glasna. Na Primorskem zagotovo, je bil odziv trmast, spontan in neposreden, vendar pa omejen na revnejšo periferijo. Ločnico so predstavljali kraji z locirano vojaško postojanko, kjer je oblast zahtevala stoprocentno vključitev prebivalstva v fašistične organizacije (otroške, gospodinjske, delavske...). Tam je bil besednjak bolj prizanesljiv; odvisen od bonitet, ki jih je tem ljudem prinašalo bogatejše okolje.
Kolikor imam v družinskem arhivu listin iz prejšnjih, avstrijskih časov, na nobeni ne opazim sklicevanja na kako simboliko, razen suhoparen opis zadeve, katero predstavljajo : razglas, pobotnica, potrdilo, obvestilo ... Ali sodni spis: - CK okrajno sodišče... , ali ,,Županija"... Na pogled so teksti v slovenskem jeziku precej bolj okorni od tistih v nemškem.
Moj ded Jožef - po materini strani, na Kranjskem,je takrat imel 28 let in s sosedom sta urejala zemljiške zadeve. Po 130 letih je problem samo jezik; sicer je na spletu skozi program PISO vizuelno in smiselno razumeti kakšen posel sta uredila.
V časih Nove Jugoslavije je v uradni pisani komunikaciji nekaj časa izstopal pozdrav S.F.S.N. (smrt fašizmu - svobodo narodu), kar je bil na Primorskem že ,,tigrovski,, pozdrav. Sodbe pa tudi v obdobju slovenske samostojnosti , verjetno neprekinjeno že kakih 70 let nosijo sklic SODBA V IMENU LJUDSTVA.
Če povzamem, zakaj nostalgija po avstrijskih časih, bi rekel, da je takrat prizadeti zapisanemu lahko v celoti verjel in zaupal. V času Italije smo prebirali hvalnice že pred vsebino, kar je dalo vedeti, da določen sloj od tega živi in obljublja še več. Izraz V IMENU LJUDSTVA, ki ga naša sodišča uporabljajo danes, je najkrajši možen povzetek vsebine, ki protežira JAVNI INTERES. Lastna oblast nam ,,litanije,, in slavospeve ki jih je fašistična umeščala v uvod, premika v vsebino. Ob tem ko ničesar niti ne obljublja, pa vendarle uspeva v širjenju kaosa in živi v bohotenju. Ljudstvu je slepilo všeč.
Alergijo na poplavo zmazkov sem dobil ob spremljanju denacionalizacijskega postopka pokojne tete Marije, ki je trajal 16 let in pri sebi ugotavljal, komu se to početje splača.
Takrat sem tudi v Vestniku Društva izgnancev – december 2001-št.41- zasledil zapis govora predsednika Zveze slovenskih izseljencev iz Celovca. Ta se je leta 2001 priključila Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945 in Jože Partl, predsednik, je na svečanosti to prebral. Nadaljuje še: '' v komisiji za popravo škode sedeli isti ljudje- nacisti, kot ob našem izseljevanju''. Torej prekleti Nemci. ( Kot da v matici ne bi poznali še dosti hujše situacije - teta je po 68. letih prejela za zaplenjeno od svojih ca 10% vrednosti v denarju; o oškodovanju posameznika se pa v Jugoslaviji ni niti govorilo).
- Le kam in komu se je, Slovenec, prišel potožit ?
Ne vem, kakšne kompetence so potrebne za prebujo v realnost. V pravljici je tisto, da je cesar vendarle gol, zinil majhen otrok , ki se je sukal med dovolj imenitniki, ki si niso upali prevzeti odgovornosti za realno oceno stanja ...
Se grem pojasnjevanja v stilu ,,pravo za telebane,, o tem, kako se odvija Žarkotova pravda, tokrat zagotovo poslednja in v slovenski državi, odkoder izhaja njegov rod in o kateri še vedno sanja. Pravi, da ima, čeprav slep, živobarvne predstave iz mladosti in tako ne mine dan, da se ne bi ,,sprehodil,, po Pedrovem, Rihemberku, Malem dolu, Opčinah...
Takrat, konec leta 2009, potem ko sem na Občini zadevo pojasnil uslužbencu z dvema priimkoma, sem počasi prejel odgovor:
Sosed na drugi strani, ki mu je bilo zaplenjeno zemljišče za market je rotil za rešitev, naj njegovo zemljo pustijo, zgradijo pa samo market na mestu, predvidenem za črpalko.
Vodjnak na ,,governi,, (urejeno leta 2000 ) in zgoraj tri hiše, v zazidalni načrt vključene na pobudo razlaščencev, saj je primanjkovalo tudi parcel za individualno gradnjo. - slika iz učne poti - od kala do vodnjaka - OŠ Branik.
Gre za to, da razlastitveni razlog na Žarkotovem premoženju ni bil v celoti uresničen, Občina pa je še vedno lastnik njemu zaplenjene lokacije 1090m2 od skupaj njemu zaplenjenih 1643m2.
Zakonodaja je obstajala in Žarko je vsaj po letu 91. (o tem mi je govoril, da se je takrat podal v Ljubljano ) že uradno zahteval vrnitev.
Izraz "kompleksna zaplemba", ali tudi "kompleksna razlastitev" , na kar se sklicuje Občina sam po sebi ne pomeni nič in je uporaben samo v povezavi z izrazom ,,kompleksna gradnja,,.
Kompleksna razlastitev torej pomeni razlastitev za "kompleksno gradnjo", kot jo opredeljuje 4. člen v prilogi zgoraj.
V Braniku pa niso gradili "kompleksa"; ugotovili so potrebo po trgovini in črpalki, za tri hiše pa so napraskali tri dokaj majhne parcele, pravzaprav iz lastnine treh razlaščencev, ki se potem njim ponudijo kot ,,pravica do gradnje" ( v arhivu obstaja zapisnik občinske skupščine). Nastanejo tako tri neodvisne in nepovezane enote, ki, ker lahko samostojno funkcionirajo, seveda niso "kompleks".
V primeru, ko nasilno dejanje ( kaj pa drugega je neodplačna razlastitev ?) ne doživi realizacije, bi sodišče v skladu z zakonodajo oškodovanca moralo zaščititi.
Žarkotova zahteva je skozi postopek padla na vseh stopnjah. Govorim o obdobju po letu 2009, vendar miroval ni tudi že prej.
Prvo reakcijo lastnika (MONG) prilagam že zgoraj. Negativna je tako bila tudi odločba UE Nova Gorica, oddelka za okolje in prostor, junija 2010, kot tudi Ministrstva za okolje in prostor od februarja 2011.
V nadaljevanju prilagam SODBO, ki se jo kot primer dobre prakse najde tudi na internetu.
Upravno sodišče je s SODBO povozilo pravno mnenje obeh predhodnih inštanc, ki sta z različnimi stališči ( mnenje Občine je tako še tretje različno stališče ), Žarkotovo zahtevo zavrnili, vendar pa sta presojali po starem zakonu, ki ni več v veljavi (8. in 9. točka obrazložitve v SODBI spodaj.)
Sodišče se tako sklicuje na novo zakonodajo, ki je nastopila potem, ko je stanje v naravi že postalo tako, kot ga vidimo danes.
Sedaj veljavna zakonodaja nalaga upravičencu (državi) preden se spusti v razlastitev, ustrezno odškodnino, oz. primerljivo nadomestilo v naravi. Tudi v primeru posegov v prostor še preden so ta razmerja rešena (avtoceste), pravica do pravične odškodnine ostane. Po tedanji zakonodaji pa odškodnine praktično ni bilo, oziroma se je v tistem času razlaščencu prisojala odškodnina v višini "enoletne najemnine". Ostala pa je razlaščencu pravica do vzpostavitve prejšnjega stanja, vkolikor bi bil razlastitveni razlog odpadel.
Vsekakor se tudi sodišče v izreku iz razlaščenca NORČUJE:
-Predvsem "politični" izraz "javni interes", ki ga uporablja sodišče, je floskula in uporaba tega načela pomeni kršitev človekovih pravic razlaščenca. Jasno, da posameznik, ki ga sodišče ne ščiti, "množici" ne more kljubovati.
Dalje prerekam nekaj navedb, ki jih senat navaja kot dejstva, pa ne držijo:
- takratni zazidalni načrt je zajemal izgradnjo marketa, benc. črpalke in tri lokacije za individualno gradnjo in ničesar drugega. ( Parcele za gradnjo, razlaščene in hkrati namenjene istim razlaščencem, ker je zakonodaja tako rešitev predvidevala - da torej na njim zaplenjeni zemlji lahko pridobijo pravico do gradnje stanovanjske hiše. Dva razlaščenca sta to možnost pograbila, medtem ko Žarko v predpisanih 60 dneh ni izkazal interesa.).
- Sodišče kot da ni poklicano vedeti, da za gradnjo parkirišča ni mogoče izkazati javne koristi ( tudi za spominski park ne) in razlastitveni upravičenec je tisti, ki mora razlastitvenemu zavezancu ( po veljavni zakonodaji) najprej poslati pisno ponudbo za odkup. Sodišče tudi laže, ko govori o gospodarski javni infrastrukturi - ( le majhen del - 206m2 - zemljišča je bil uporabljen za javno infrastrukturo - avtobusno postajališče ob državni cesti. Parkirišče pa ni javna infrastruktura in v ta namen zaplembe niso mogoče. MONG ima prav z lastninjenjem mestnih parkirišč bogate izkušnje, ki so se končale leta 2013.)
-Trditev, da gre za neobstoječe zemljišče ne vzdrži, saj ZK izpisek dokazuje preštevilčenje, poleg tega je iz sistema PISO za obstoječo parcelo razvidno, da vsebuje klet in vodnjaka tudi ni mogoče prezreti. Tako je pretežni del zaplenjenega, (1090m2) še vedno: Družbena lastnina v uporabi: Občina Nova Gorica.
-Sodišče, kot delilec pravice, s SODBO V IMENU LJUDSTVA diskriminira oškodovanca, saj dopusti zaplembo po stari zakonodaji (NEODPLAČNO), kot neko minulo dejanje, sporazum (o poravnavi) pa je mogoč le med sogovornikoma, ki se priznavata. Posledice, (stanje po pozidavi) obravnava kot neproblematično, enako kot stanje po (ODPLAČNI) zaplembi po novi zakonodaji.
Sodišče ne dovoljuje možnosti pritožbe.
Prilagam stališče Mestne občine Nova Gorica
Ostaja dejstvo, da je bilo zemljišče neodplačno zaplenjeno za gradnjo bencinskega servisa, da ni šlo za "kompleksno" gradnjo, kar razloži priloga spodaj, da razlastitveni razlog ni bil uresničen ( po stari zakonodaji), ter da je na zemljišču leta 2000 nastala pozidava brez gradbene dokumentacije.
V nadaljevanju dajem razlago pojma razlastitve po veljavni zakonodaji ( prilagam dve razlagi kmetijske zbornice).
Odvetnik je pri gradbeni inšpekciji poizvedoval glede gradbene dokumentacije in prejel po dobrih dveh letih in na intervencijo odgovor ki ponovno razočara. ( Pismo je kot celota že v prejšnjih objavah in prav tako ugovor, ker inšpektor rok izgradnje prestavi iz leta 2000 pred leto 1991.)
Gotovo pomeni obnašanje slovenskih oblastnih organov razočaranje. Žarko je bil s sodbo postavljen pred dejstvo, da je s pravicami doma opravil. Inšpektorja sem opozoril na napake in po dobri štirih meseci stopil na Policijo s prijavo:
Priloge so v prejšnjih objavah. So me podučili, da tako ne gre in sestavili zapisnik spodaj. Predvsem me zanima, če bo Žarko od gradbene inšpekcije kdaj prejel verodostojen dokument in ne, če bo oseba zaradi poslušnosti "mentorjem" mogoče prejela kak opomin. Počakajmo.
Ps.: za razumevanje osnovne zgodbe je potrebno pregledati starejše objave. Najbolje začeti s I. zapisom !
Žarkotov boj za pravico ne more prehiteti prihodnosti. Mora preprosto počakati. Njegova sestrična Marica ("Žarka"), je bila celo življenje prisiljena tako "čakati", na odločitve drugih. Nadaljujem počasi v zgodbo generala "Branka", ki pa mu nikoli ni bilo treba čakati - je umeval prehitevanje !
Vabim !
