Independentisti in tisti Slovenci, ki se niso mogli strinjati s Titovim režimom so pozdravljali 3.julija 1946. ustanovljeno STO in podpirali odločitev zaveznikov. Segalo naj bi od Devina do Novigrada in prišlo pod zaščito Združenih narodov. Jugoslaviji in še bolj Italiji, odločitev ni odgovarjala.
Žarko pravi zase ( za ZDTV ) in Agitprop, kateremu so bili podrejeni, da so priključitev k Jugoslaviji zagovarjali še leta 45. Kasneje so se zavzemali za samostojno pokrajino - STO/TLT. Žarko sam s sabo ni imel težav. Izkusil je že dovolj na obeh straneh današnje meje in se zato zavzemal za poseben status ,,posebnega,, ozemlja. Dejansko je šlo za ozemlje ,,s posebno nacionalno sestavo in s posebnimi potrebami,, - Avstrijsko; potem italijansko Julijsko krajino, potem po 9.9.43. nemško pokrajino ( ,, Primorje,, v katerem smo imeli Slovenci več pravic kot pod fašistično oblastjo) in z likvidirano tržaško federacijo KPI. Se je potem ponovno vzpostavila, bolj po meri KPS. V Trstu je tako od pomladi 1945 deloval enoten italijansko-slovenski partijski komite, ki sta ga vodila Slovenec Rudi Uršič kot politični in Italijan Alessandro Destradi kot organizacijski sekretar. Med jugoslovansko zasedbo maja 1945., sta formalno delovali dve partiji; KPI in KPS. Ko je bila 12. junija 1945 Julijska krajina razdeljena na dve coni, ki sta jo upravljali zavezniška oz. jugoslovanska vojaška uprava, so tam na poziv KPI ustanovili avtonomno partijo. Centralni komite KPS je 18. julija 1945 ta predlog sprejel, obenem pa tudi sklep o ustanovitvi enotne ljudsko-frontne Slovansko italijanske antifašistične unije - SIAU, ali UAIS . Ustanovnega kongresa KPJK, ki je bil 13. avgusta 1945 v Trstu, se je udeležilo skoraj 500 delegatov iz obeh con. V uvodnem govoru je Boris Kraigher poudaril: "Ustanovitev KPJK je garant za enotnost in monolitno komunistično partijo, ki nikakor ne more biti federacija, ampak mora biti v njej strogo očuvan princip demokratičnega centralizma, ki lahko proti poskusom reakcije edini osigura uspešnost Partije..."... No, monolitna ni mogla biti. Že, ker v coni A je bila, danes bi rekli ,,v Evropi,,.
Konec avgusta 1947. je za novo območje (STO) ustanovljena KPSTO. Tudi v njej je slovenska partija v prvem obdobju ohranila primat, sekretar je postal dotedanji sekretar KPJK Branko Babič.... Vendar takrat Žarkota ni bilo več v Trstu.
V pismu, ki ga je Žarko 19.5.47. kot sekretar ZDTV (v slovenščini !) naslovil na tov. Uršiča, gre za zgoraj navedenega Rudija Uršiča.
Besedičim o preživetih podrobnostih, (ki dokazujejo, kako je imela partija prav, da je bila ZA STO in kako je imela ista partija (vodstvo v Jugoslaviji) prav, da je bila PROTI STO ) vendar so lahko izhodišče za razumevanje usod mnogih, ki jih je ,,politika,, spodbujala in podpirala le dokler so ji služili in dokler niso uporabili hrbtenice. Ne govori se o usodah Tigrovcev, ki so morali pobegniti v tujino, ko so končno že uspeli preživeti, pa tudi borcev za slovensko stvar in STO, ki so potem morali iz Italije in bili nesprejeti tudi v Jugoslaviji. Tako Žarko: - po zaporih in konfinaciji, partizanjenu, sodelovanju za slovensko stvar v domačem STO, ( pravočasen umik), politična diskreditacija ter proces in obsodba od nasprotne strani. Potem politično preganjanje na Jug. strani, pomilostitev It. predsednika in ponovna selitev - dovolj daleč stran v Italijo. Sprememba priimka, vendar kljub temu nezmožnost opravljanja poklica, za katerega se je izšolal (diploma iz Zagreba in Bologne). Zaplemba premoženja v Sloveniji in topoumnost (slovenske ) oblasti, ki tako dokazuje, da ni niti malo Slovenska. V zaostrenih razmerah se od tu naprej - strelja; česar pa Žarko, čeprav obtožen, ni nikoli počel !
Iz diplomskega dela Matije Stegarja : Izguba Trsta, kot jo vidimo danes (Ljubljana 2004) , ki je objavljeno na Internetu, dajem spodaj vsebino dveh listov.
Žarko ni med krivci, da Trst ni postal sedma Jugoslovanska republika, tudi ni med krvoloki ki so za to ubijali. Le pravilu, da : "Revolucija ubija svoje otroke" se je uspel izogniti in je še danes živa priča teh časov.
Ideja TLT/STO še živi:
Territorio libero di Trieste (in sloveno: Svobodno tržaško ozemlje, in croato: Slobodni teritorij Trsta, in inglese Free Territory of Trieste) era previsto dal trattato di Parigi fra l'Italia e le potenze alleate come uno Stato neutrale di 738 km², con circa 375 000 abitanti (264 000 italiani, 85 000 sloveni, 11 000 croati e 15 000 di nazionalità diverse). Comprendeva la città di Trieste (che ne era la capitale), a nord il litorale fino al Timavo, e a sud parte dell'Istria fino al fiume Quieto. Era noto con la sigla TLT.
Pred kratkim:
Pogajanja o meji - takrat - vir internet
Posebno ,,poseben,, teritorij Julijska krajina:
Za prevlado nad Trstom so se aktivirali prijemi, dirigirani od daleč. Tu sta še leta oba bloka preigravala možnosti za svoje težnje. V to ,,igro,, so bili vključeni prebivalci in še bolj akterji na položaju, tudi ZDTV z organizacijo športnih aktivnosti.
Tudi Ponziana – Partizan (Beograd)
V prostorih nekdanjega zgodovinskega sedeža tržaškega nogometnega kluba Ponziane, v baru Gherlizza, v ulici Ponziana, na vogalu ob Istrski ulici pri Svetem Jakobu v Trstu, so v soboto odprli razstavo ob priliki stoletnice društva. ( Tako so napisale Primorske novice pred par leti ).
Tržaški klub se je 45. včlanil v Jugoslovansko nogometn ligo ( Boltar in Besednjak sta bila po tem vprašanju dvakrat v Beogradu) in tako prehitel Slovenijo.
Še bolj odmevna je bila tekma Ponziana - Hajduk:
V arhivu (AS) je o ZDTV nekaj malega ostankov. Še najbolj so povedne bilance posameznih projektov s po dvema enakima zneskoma: - stroški: xxxxxx - dolg: xxxxxx
Pravi, da so jih podpirala domača, tržaška podjetja. ( nasprotna stran trdi, da Tito)
Žarko je, dokler ga moči niso zapustile, nepozabne čase podoživljal z obiskovanjem krajev in pomnikov usode tukajšnjih ljudi, posebno spomenikov in komemoracij. Vsako priliko je izrabil, da je o tem pripovedoval. Včasih sem bil z njim, posebno ko ni smel več za volan: na Opčinah, ob pomniku, kjer so Nemci ustrelili mlada dekleta, pravi: "kadar se pride sem, se zapoje slovensko"
V tem početju je rad sodeloval s svojimi- iz revije TIGR št.7/2002:
Za prvomajske praznike leta 2009. me je Žarko povabil k sebi v Rim, češ, da je takrat najlepši. Malo preden je poplnoma oslepel, sva z ženo in najmlajšim pri njemu preživela nekaj nepozabnih dni.
Takrat mi je povedal, da si že od 91. prizadeva za vrnitev premoženja, ki so mu ga v Braniku zaplenili svoji. pravi, da mu je kriza odnesla prihranke in bi bilo fanj....
Ni bilo težko ugotoviti za kaj gre.... 91. so ga zavrnili, ker se je skliceval na Z-den.
Zaplenjeno mu je bilo imetje za namen gradnje bencinske črpalke:
Spodnja parcela v naravi ruševina, zgornja vrt. Zanimivo, da so se potrudili celo priimek in ime v zapisniku narobe zapisati.
narejeni so bili načrti, vendar zgodilo se ni nič. Razlastitveni razlog ni bil realiziran.
Stoletje kasneje s položaja pred nekdanjim hotelom Ličen nastane spodnji posnetek :
Zakonodaja je, takrat in danes jasna:
Prav v času objave tega odloka, ki sicer samo posnema dolgoletno zakonsko stališče, (vsekakor vse od zadevne zaplembe leta 74., pa vse do danes, ko je zaplemba skrajni ukrep, ko se gradi javna infrastruktura, kar pa parkirišča niso !) je MONG na zapuščenem zemljišču, makadamskem placu; parkirišču, zgradila spominski park. (črno gradnjo). In komu so zaplenili prostor?
napis pravi:
TIGROVCEM
BRANIKA IN OKOLICE
VAŠ PROTIFAŠISTIČNI BOJ
JE BIL
ODRAZ ČASTI
PONOSA IN DOSTOJANSTVA
.....
Če se osredotočimo na letnico postavitve, je jasno navedena na spomeniku Tigru ( ki nedvomno torej časti spomin tudi na Žarkotov boj ! ) in tudi na robu vodnjaka. Nemogoče je kaj takega prezreti, posebno če se postavi vprašanje kdaj. Rop je seveda načrten: načrtna je tudi na PISO ocenjena vrednost zemljišča - parcele 5002/1 v KO Branik, površine 1090m2 (s ,,plačanim,, komunalnim prispevkom) - Eur 3.661,20. !!!
Torej, ČAST, PONOS IN DOSTOJANSTVO; ha, ha, ha.... Kdo si krade pravico, da žrtve treplja po ramenu ? TIGR je bil od svojih dedičev na Slovenskem uničen, prezrt in nikoli primerno obravnavan.
Odrezani so bili kot - poslednji - Žarko . ( MONG svojim prijateljem, ki so jim parkirišča v Novi Gorici padla v lastništvo - pred par leti -le ta plača, v Žarkotovem primeru se gre igrice z vsemi ministranti vred.
No, in potem je treba gradbenega inšpektorja več kot dve leti spodbujati, da se mu zapiše zgornji tekst ( inšpektorat IRSOP.OE-NG, št. 06121-878/2013-3 od 06.10.2015.), da potvori realnost.
Ampak to še ni vse. O zadevi je že prej odločilo sodišče. V imenu ljudstva.
Celotna sodba je dosegljiva vsakomur na internetu in izrek je rezultat pristranskosti naših sodišč. Žarkotu je tudi že leta 48. italijansko sodišče v Rimu naprtilo pristransko sodbo, ker od vedno velja da DRŽAVA JE ORODJE VLADAJOČEGA RAZREDA .
V štartu sem uslužbencu z dvema priimkoma na MONG-u predstavil osebnost razlaščenca in celotno situacijo. Vsaka od vpletenih instanc: MONG, Upravna enota, Ministrstvo, Sodišče in na koncu po 6. letih še inšpektorat, je našla svoj, drugačen razlog, da Žarko ostane brez odškodnine za zaplenjeno. Toliko ,,resnic,, da edina resnica ostane prezrta - v hramu pravic !
Še malo bom o Žarkotu, potem pa o njegovi sestrični ,,tov.Žarki,, ki si je takrat, ko so ga fašisti zaprli, privzela ilegalno ime po njemu in se mu v pomoč vpregla v opozicijo tedanjim fašističnim oblastem. Častili smo potem v domovini te ljudi do onemoglosti, medtem ko sama, porinjena stran od ,,sklede,, zadoščenja za vse dobro storjeno svojim, v dolgem življenju ni dosegla.
Vabim !
Ni komentarjev:
Objavite komentar